APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron je naznanil, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN uradno priznala državo Palestino. Medtem je Izrael sporočil, da bo od petka dovolil drugim državam pošiljanje humanitarne pomoči v Gazo po zraku, medtem ko vodja Svetovne zdravstvene organizacije trdi, da je prebivalstvo Gaze lačno zaradi blokade dobav. Izraelska vojska IDF je sicer sporočila, da je dovolila lansiranje hrane, vendar zavrača trditve o lakoti. Medtem je predsednik Trump dejal, da Macronove izjave o Palestini niso pomembne, medtem ko palestinska tiskovna agencija Wafa poroča o aretaciji jeruzalemskega muftija. Izraelski premier Netanyahu je poudaril, da z ZDA preučujejo alternativne možnosti za vrnitev talcev.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil prepričanje, da Hamas ne želi doseči dogovora v zvezi s prekinitvijo ognja v Gazi. Pred odhodom na petdnevno turnejo po Škotski je Trump komentiral neuspeh pogajanj, ki so potekala v Dohi, in dejal, da Hamas "ne želi dogovora" in "želi umreti". Izjava je sledila petkovemu neuspehu mirovnih pogajanj.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost dejal, da Hamas "ne želi sklepati dogovora" in verjame, da si "želijo umreti". Izjava je bila dana pred njegovim odhodom na potovanje na Škotsko.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je izjavil, da bi morala Palestina priznati državo Izrael kot predpogoj za nadaljnje korake. Poudaril je, da je treba prenehati sprejemati "klavnice" in "stradanje" v regiji, kar nakazuje na zaskrbljenost nad humanitarno situacijo. Njegove izjave odražajo stališče Italije do bližnjevzhodnega konflikta in poudarjajo potrebo po medsebojnem priznanju kot osnovi za mir.

Italijanski zunanji minister Tajani je obsodil izraelsko ravnanje v Gazi, ga označil za nesprejemljivo in pozval k takojšnji prekinitvi ognja, medtem ko je Hamas obtožil uporabe Palestincev kot ščitov. V Izraelu so koalicija in opozicija enotno obsodili izjavo francoskega predsednika Macrona o priznanju palestinske države, kar so označili za "nagrado za terorizem".

Obdobje Donalda Trumpa na položaju predsednika Združenih držav Amerike je prineslo pomembne premike v zunanji politiki, s poudarkom na strategiji 'America First'. Trumpova administracija je opustila tradicionalne zavezniške odnose ter se osredotočila na dvostranske sporazume, kar je vplivalo na odnose z Evropo, Bližnjim vzhodom in drugimi regijami. Ključni vidiki njegove politike so vključevali umik ZDA iz mednarodnih sporazumov, kot je Pariški sporazum o podnebnih spremembah in sporazum o iranskem jedrskem programu, ter uvedbo novih trgovinskih politik, vključno z uvedbo carin. Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami je bilo pogosto kritizirano ali preoblikovano, kar je vodilo do globalnih napetosti. Vendar pa je Trumpova administracija dosegla tudi določene premike v mirovnih procesih, kot so sporazumi Abraham. Ključni cilj je bil ponovno premisliti globalno vlogo ZDA in izboljšati domače gospodarstvo.

Izrael je odobril zračne dostave humanitarne pomoči v Gazo, potem ko je francosko priznanje palestinske države sprožilo ogorčenje izraelske vlade. Medtem ko izraelska vojska dovoljuje zračne dostave, mednarodne organizacije še vedno poročajo o hudi lakoti, pri čemer je ena tretjina prebivalcev Gaze brez hrane. V Gazi so zabeleženi tudi primeri smrti zaradi lakote. Izraelski aktivisti so sicer pred ameriškim veleposlaništvom v Tel Avivu protestirali in zahtevali konec stradanja v Gazi, italijanski zunanji minister pa je ravnanje Izraela označil za nesprejemljivo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je s predlogom o priznanju Palestine sprožil oster odziv Združenih držav Amerike in Izraela. Ameriški državni sekretar Rubio je potezo označil za "nepremišljeno" in "oviro miru", s čimer je zavrnil Macronov načrt. Izrael je odločno obsodil francoski predlog. Nasprotno, Saudska Arabija je pozdravila pobudo, pridružila pa se ji je tudi Španija, kar kaže na deljena mnenja med mednarodnimi akterji glede palestinskega vprašanja.

Napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju Palestine septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN je povzročila delitev v francoski politični javnosti. Medtem ko levi del političnega spektra to potezo pozdravlja kot zgodovinski premik in zmago ljudske mobilizacije, jo desni del, vključno z Marine Le Pen, označuje kot politično in moralno napako.

Španski premier Sánchez je s podporo Francoza Macrona okrepil svoja prizadevanja za priznanje Palestine in pozval k zaščiti tega, kar Netanyahu skuša uničiti. Medtem se v Izraelu povečuje nezadovoljstvo zaradi kaotične porazdelitve pomoči v Gazi, kjer izraelska stran zanika obstoj lakote in obtožuje Hamas, ZN in nevladne organizacije. Kljub temu se v Izraelu pojavljajo kritični glasovi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so se začeli pogovori o morebitnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Pogajanja vodijo ukrajinski pogajalci, kar predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za rešitev trenutne situacije.

Europoslankec Fratelli d'Italia Nicola Procaccini je na platformi X delil poročilo francoske televizije CNews, ki naj bi pozitivno ocenjevalo Italijo pod vodstvom Giorgie Meloni. Medtem pa so v Ukrajini potekali obsežni protesti, na katerih je več tisoč ljudi izrazilo nezadovoljstvo nad vladajočo garnituro, zlasti glede odpravljanja nadzora nad protikorupcijskimi agencijami, kar je v nasprotju z željo po evropski usmeritvi države in v kontrastu z razmerami v ruski mladini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija septembra na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku uradno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je bila objavljena na družbenih omrežjih in je bila deležna različnih odzivov, pri čemer so nekateri izrazili zaskrbljenost, da bi polovične odločitve lahko škodile Palestincem. Medtem ko se južnoameriški in evropski voditelji v Čilu zavzemajo za demokracijo in boj proti podnebnim spremembam, vrh EU-Kitajska v Pekingu poudarja potrebo po krepitvi partnerstva za zagotavljanje stabilnosti v globalnem okolju.

Francosko napovedano priznanje Palestine septembra je sprožilo razpravo o smotrnosti takšne poteze, predvsem glede na dejstvo, da osnovne strukture, nujne za vzpostavitev palestinske države, še ne obstajajo. Priznanje je bilo označeno kot simbolično, saj pomanjkanje ključnih institucij postavlja pod vprašaj njegovo praktično veljavo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala Državo Palestino. Ta odločitev je sprožila ostro reakcijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je dejal, da priznanje "spodbuja terorizem" in "nagrajevanje terorja". Hamas je medtem pozval druge države, naj sledijo Parizu. Na notranjepolitičnem prizorišču v Franciji je odločitev povzročila razlike v mnenjih, medtem ko je desničarski Nacionalni zbor kritičen, je levica pozdravila "moralno zmago".

Francoski župan mesta Allonnes, Gilles Leproux, je pozdravil napoved predsednika Macrona o priznanju Palestine. Vendar pa je poslanka Caroline Yadan, ki predstavlja Francoze v tujini, vključno z Izraelom, izrazila svoje nasprotovanje in se distancirala od odločitve, češ da priznanje "daje legitimnost najslabšemu".

Ameriški odposlanec Steve Witkoff je sporočil, da so pogajanja v Dohi o premirju v Gazi propadla. Witkoff je kot razlog za neuspeh navedel "egoizem Hamasa" in "pomanjkanje volje" za dosego prekinitve ognja, ter napovedal, da bodo ZDA zdaj razmislile o drugih možnostih za vrnitev talcev. ZDA so se odločile umakniti svojo ekipo iz pogajanj po zadnjem odzivu Hamasa.

Dva italijanska državljana, Fernando Eduardo Artese in Gaetano Cateno Mirabella Costa, ki sta bila nekaj dni pridržana v migrantskem centru 'Alligator Alcatraz', sta bila uspešno premeščena v center ICE v Krome, Miami. Vselo se je za premeščenje zavzelo italijansko veleposlaništvo v Miamiju. Družine omenjenih so bile o premestitvi obveščene.

Dva italijanska državljana, Fernando Eduardo Artese in Gaetano Cateno Mirabella Costa, sta bila premeščena iz zapora "Alligator Alcatraz" v zvezno pridržanje imigracijskega in carinskega urada (ICE) v Kromeu v Miamiju. Premeščanje je bilo omogočeno s pomočjo italijanskega konzulata v Miamiju. Oba Italijana sta bila pred tem zaprta v omenjenem zloglasnem zaporu za migrante, ki se nahaja sredi močvirij Everglades na Floridi.

Humanitarne organizacije in ZN opozarjajo na naraščajočo lakoto in pomanjkanje hrane v Gazi, kjer je vojna trajala že 657 dni. Izraelski predsednik Herzog zanika obtožbe o namernem blokiranju pomoči in trdi, da Izrael pošilja humanitarne pošiljke. Medtem pa visoki izraelski predstavnik grozi s hudimi posledicami, če Hamas ne izpusti talcev. Obstajajo poročila o nejasnostih glede števila čakalnih tovornjakov s pomočjo, saj Izrael trdi, da jih je na območju veliko, a čakajo na distribucijo. Pritiski za večji dostop do Gaze se povečujejo, nevladne organizacije pa svarijo pred najslabšim.